close

Prijavni formular Natečaj “Boste izolirali streho v letu 2015?”

Ime in priimek prijavitelja – lastnika/solastnika objekta:

E-mail:

Telefonska številka:

Naslov prijavitelja - objekta:

Pošta in poštna številka:

Uporabna stanovanjska površina objekta:

Število stanovalcev v objektu:

Trenutna situacija ostrešja – opis:

 
Soglašam s pogoji razpisa.

Priloži fotografijo (jpg ali png format, največja velikost 2MB):

Prijavni formular Natečaj “Boste izolirali fasado v letu 2014?”

Ime in priimek prijavitelja – lastnika/solastnika objekta:

E-mail:

Telefonska številka:

Naslov prijavitelja - objekta:

Pošta in poštna številka

Uporabna stanovanjska površina objekta:

Število stanovalcev v objektu:

Trenutna situacija zunanje stene - fasade – opis:

 
Soglašam s pogoji razpisa.

Priloži fotografijo (jpg ali png format, največja velikost 2MB):

Želim prejeti kupone ugodnosti za:

 fasadne izolacije
 zunanjo izolacijo ostrešja
 izolacijo zadnje plošče
 izolacijo podstrešja
 strešna okna
 strešno kritino

Ime priimek:

E-naslov:

Telefonska številka:

Naslov:

Pošta in poštna številka:

Številka kupona:

 Soglašam, da me konzorcij Danes za jutri lahko seznanja z novostmi in drugimi strokovnimi gradivi.

Kuponov ni več možno naročiti.

Eko sklad 2016
Predstavitveni video
Izračunaj prihranek

Odplačilne dobe

   Kako hitro se vam bo inversticija povrnila je odvisno od:
 

  • trenutnega stanja objekta
  • obsega izvedenih ukrepov
  • kakovosti izvedbe
  • bivanjskih in vedenjskih navad
  • klimatskih pogojev

V primeru, da se odločimo da vsaj del investicije (npr. polovico) financiramo s kreditom na 5 let, pa lahko obroke kredita poplačujemo iz realiziranih prihrankov pri energiji za ogrevanje ali hlajenje.

 


   

Dejstvo je, da se investicija v samo izolacijo povrne dokaj hitro, ker pa običajno s tem povežemo še druga zaključna dela, se vračilne dobe nekoliko zamaknejo:

Primer izračuna prihrankov in vračilne dobe
– izolacija mansarde

 

Če izhajamo iz najbolj enostavnega in zanesljivega izračuna o uporabi energije za ogrevanjein vzamemo slabo izolirano mansardo (npr. 5 cm izolacije) v klimatskih pogojih osrednje Slovenije ter vgradimo priporočeno debelino izolacije (npr. 30 cm) in izračunamo porabo energenta za povprečno veliko mansardo, ugotovimo:

Pri povprečno veliki mansardi 120m2 dobimo porabo 620 l kurilnega olja, potrebnega za ogrevanje slabo izolirane mansarde in porabo 130 litrov kurilnega olja pri dobro izolirani mansardi. Razlika med porabama je torej samo za mansardo 490 litrov na sezono. Trenutno to pomeni ca. 490* EUR prihranka na kurilno sezono samo zaradi dodatne izolacije mansarde.

Investicija v dodatno izolacijo (npr. 25 cm) znaša 1.420* EUR, kar pomeni, da se investicija v izolacijo v tem primeru povrne v slabih treh letih (2,9). V nadaljevanju življenjske dobe objekta prinaša investicija v dodatno izolacijo mansarde čisti dobiček.
 

*Upoštevane so trenutne cene energentov in izolacije

Primer izračuna prihrankov in vračilne dobe
– izolacija zunanjih sten

 

Če izhajamo iz najbolj enostavnega in zanesljivega izračuna o uporabi energije za ogrevanjein vzamemo slabo oz. nič izolirano fasado (samo zidak in omet) v klimatskih pogojih osrednje Slovenije ter vgradimo priporočeno debelino izolacije (16 cm) in izračunamo porabo energenta za povprečno veliko fasado individualnega objekta, ugotovimo: 

Pri povprečno veliki fasadi 170m2 dobimo porabo 1105 l kurilnega olja, potrebenga za ogrevanje neizolirane fasade in porabo 225 litrov kurilnega olja pri dobro izolirani fasadi. Razlika med porabama je torej samo za fasado 850 litrov na sezono. Trenutno to pomeni ca. 830* EUR prihranka na kurilno sezono samo zaradi dodatne izolacije fasade.

Investicija v dodatno izolacijo fasade (16 cm) znaša 3.410* EUR, kar pomeni, da se investicija v samo izolacijo v tem primeru povrne v 4 letih (4,1). V nadaljevanju življenjske dobe objekta prinaša investicija v izolacijo zunanjih sten čisti dobiček.
 

*Upoštevane so trenutne cene energentov in izolacije